2.03-30.03.2012
Lujo Vodopivec
virus

kiparska razstava

(2. marec 2012 – 30. marec 2012)

na sliki: Ga-ga (detajl), 2010, bron, steklo, plastične cevi

Lujo Vodopivec velja za enega osrednjih predstavnikov »kiparstva nove podobe« v osemdesetih letih, ki se je navdihovalo v subjektivnih obsesijah in fantazmagoričnih, slikovitih motivih iz osebnega sveta. Kasneje se je Vodopivčevo kiparstvo razvijalo v izrazito individualistični smeri, ki jo zaznamuje večplastna in zagonetna likovna poetika: manira »zračnih« in velikih sestavljenih skulptur, izdelanih iz kombinacije industrijskih predmetov in klasičnih kiparskih materialov, je v devetdesetih letih postopoma izrinila poprejšnjo kompaktnost volumna in v Vodopivčev opus vnesla značilne oblikovne poudarke, ki jih pri avtorju srečujemo še danes.

***

Vodopivčevi kipi in stenski reliefi, nastali v zadnjih nekaj letih, so pogosto sestavljeni iz elektroinstalacijskega materiala, iz plastičnih cevi, žic, pleksi stekla … Tem elementom se poleg steklenih, plastičnih in kovinskih delov pridružujejo različni fragmenti človeških teles, običajno ulitih iz brona, ki osmišljajo vsebinski naglas dela, ki pa kljub temu ostaja skrivnosten in komajda ubesedljiv – čeprav se kipar pogosto naslanja na umetnostnozgodovinske ali literarne reference. Lujo Vodopivec se pri svojem delu izogiba pretirani narativnosti, v središče postavlja izolirano, osamljeno človeško figuro, ki je pogosto predstavljena kot fragment ali pač zgolj kot likovna sugestija, izgubljena v mehanicistično abstraktnih nanosih industrijskega materiala. Njegove stvaritve se izogibajo natančnejšim opredelitvam, bivajo v nedefiniranem prostoru, vendar pa kljub temu – kot je mogoče denimo razbrati že iz pomenljivih naslovov del – na subtilen in pretanjen način sprožajo vprašanja o naravi človeka in življenja.