11.09-22.09.2008
Branko Bacovic
Transformation

Razstavljena dela Branka Baćovića ohranjajo idejni stik z avtorjevo splošno namero razvoja psiho-foto-grafike oziroma s poslanstvom Transformation Art-a: “Transformacija naše zavesti in s tem sveta, v katerem živimo”.

Ergo, naš estetski interes je povzet z vprašanjem, kako žanr erotične fotografije omogoči približevanje, pa čeprav le v sferi virtualne resničnosti, tisti sublimni alef-točki, v kateri dosegamo notranjo povezanost s stimulacijo ustvarjalnosti, v enotnost duše, uma in telesa: premagovanje strahu?

Kaj se snema in predvaja na razburljivem foto – safariju po hkrati divjih in voljnih dolinah poželenja? – kjer sta oko in objektiv ujeta v mrežo Telesa, poželjivega stroja, in anamorfotične percepcije, vnaprej prizadete z erotičnimi namerami / fascinacijo: demonsko imaginacijo Erosa, obsedenega s fetiši, z ritualom, obrednim otipavanjem erogenih zon, v isti sapi pa tudi s celoto, z “notranjo integracijo” erotičnega doživetja, torej ne samo čutilne naslade temveč tudi transcedentalnega vpenjanja duševne strasti v foto-erotično igro (seanso)? Kakšna alkimistična preobrazba se dogaja med avtorjevim očesom, objektivom in lepim ženskim telesom kot “objektom” estetskega opazovanja?

Osvetlitev, ambient, scenografija, povečave, koreografija dojemanja detajlov telesa (uporaba odsevov na sijajnih, zrcalnih predmetih krožnih oblik na način, lasten že slikarjem – manieristom), diskretno nastavljanje fetišističnih vab (grozdne jagode ali belo perje z vzglavnika v nagem ženskem krilu, bleščeča verižica preko sramnih ustnic in fino friziranega pubisa, z vrvjo “zvezanega” telesa modela, zlivanje različnih tekočin po telesu: vode iz prhe, mleka in drugih) uvajajo opazovalca fotografij v skrivnost kompleksne, rahločutno diferencirane erotične zgodbe, ki ji ne manjka razburljivih meandriranj, suspenzov, peripetij.

Naj gre za fokusiran izrez torza (prsi, trup) ali krila (bedra, pubis, osramje, boki v profilu) ali za celo figuro v monumentalnem videnju (“Faith”) – umetnik resnično teži od spoznanja preobilja holistične izkušnje erotičnega prizora k “integriteti s pomočjo stimulacije ustvarjalnosti”. Seveda pa je ustvarjalnost mišljena kot interaktivna, v povratni spregi snemalec – model – opazovalec. Komponenta domišljijske glasbe in pesniškega izraza dopolnjuje optično in haptično kakovost prizora (foto – grafije).

Branko Cerovac
višji kustos Muzeja moderne i suvremene umjetnosti, Rijeka