8.04-22.04.2016
Martina Grlić
Tovarna

Kolektivna industrijska produkcija, eden izmed narativov nekdanje socialistične Jugoslavije, je izstopajoč primer v kontekstu postsocialistične tranzicije, predvsem z vidika, da sta bila, kot med drugim navaja Predrag Marković, industrializacija in modernizacija, skozi proces deagrarizacije, skoraj izključno projekta socialističnega režima. Negativne posledice te tranzicije pa niso značilne izključno za postsocialistične družbe, ampak so del globalnega stanja postindustrijske dobe.
Položaj delavca, vrednotenje dela samega in dramatičen prehod med dvema ekonomsko-političnima režimoma, v svojih delih raziskuje Martina Grlić. Pojem delavca je v sodobnem kontekstu, zaradi omenjenih sprememb in inovacij postal marginaliziran, popolnoma nasproten herojski, idealizirani poziciji, ki jo je zavzemal v socialistični mitologiji. Grlićeva tako izbira prizore iz tovarn nekdanje Jugoslavije, simbolov gospodarskega uspeha socialistične idologije, ki so v obodbju prehoda in privatizacije poznih 80. let in 90. let prejšnjega stoletja izginile kot posledica zgoraj omenjene tranzicije.
Črnobele fotografije žanrskih prizorov iz nekdanjih tovarn, ki so služile kot afirmacija delovnega zanosa in poveličevanje napredne industrializacije, avtorica v postmodernistični maniri prevaja v slikarski medij. Z uporabo monokromne barvne palete ostaja zvesta izvornemu dokumentu, hkrati pa izpostavlja položaj slikarskega medija samega, ki se bori za lasten obstoj z lastnim narativnim potencialom podajanja družbene kritike.
Delavci, ki so tvorili steber socialistične družbe, vsak zatopljen v fizično delo, najvišjo vrednoto taistega sistema, tako iz takrat poveličevanega kolektivizma, prehajajo v nekdaj ideološko nadvladan mikrokozmos posameznika. Skozi tovarniško delo tako vzklije figura herojskega delavca, še posebej zanimivo pa delavke. Pri branju serije Tovarna, nikakor ne moremo uiti aluziji na položaj delavca v sodobni družbi. Danes smo priča popolni diametralnosti glorifikacije fizičnega dela; marginalizaciji, poniževanju, izkoriščanju ter kršenju osnovnih človekovih pravic posameznika, vpetega v sodoben sužnjelastniški ustroj kapitalizma.
S prepletanjem dokumentarnosti, intimizma ter izjemno aktualne vsebine svojih del, daje Martina Grlić gledalcu izhodiščno pozicijo kritičnega reflektiranja preteklosti in sodobnosti v kontekstu preizpraševanja prihodnosti.

 

Martina Grlić (1982, HR) je leta 2009 diplomirala na Oddelku za slikarstvo Akademije likovnih umetnosti v Zagrebu. Od leta 2008 razstavlja na Hrvaškem, v Sloveniji, Avstriji ter na Kitajskem ter je ena od najbolj prominentnih mladih hrvaških likovnih umetnic. Leta 2012 je prejela Erste Grand Prix za najboljšo sliko, njena dela pa so del zbirke Moderne galerije v Zagrebu. Živi in dela v Zagrebu.

 

Kuratorica: Živa Kleindienst