15.10-7.11.2020
Ulla Žibert
To ni/to je

slikarska razstava
15. oktober-7. november 2020
odprtje razstave: četrtek, 15. oktobra 2020, ob 20.00

Z razstavo To ni/to je se v Galeriji Simulaker predstavlja umetnica Ulla Žibert. Razstava je bila izbrana v sklopu poziva Prva priložnost 2020, na katerega je skupno prispelo 37 vlog umetnic in umetnikov mlajše generacije. Strokovna komisija v sestavi Tie Čiček (kuratorka), Špele Petrič (intermedijska umetnica) ter Adrijana Praznika (umetniški vodja Galerije Simulaker) se je ob številnih raznolikih vlogah soglasno odločila za dobitnico letošnje prve priložnosti. Nekatera prispela dela so raziskovala formo, spet druga so bolje odražala koncept. Serija slik Ulle Žibert uspe tako eno kot drugo povezati v nerazdružljivo celoto.

Umetnica svojo slikarsko serijo snuje že več let, jo razvija in postopoma spreminja. Začetna dela iz te serije so odslikana mimetično, novejša pa so za razliko bolj ploskovita in izčiščena. Tako pri enih in drugih pa so odsebne sence predmetov ali subjektov te, ki so neustrezne oziroma popačene. S sencami prekine sicer prepričljivo iluzijo in nas s tem spodbuja, da ponovno ovrednotimo to, kar vidimo v podobah. Njena motivka, ki je globoko zasidrana v vsakdanu, na ta način dobi še drug, skrit pomen. Tako v navidez običajnih prizorih vzniknejo tematike, ki jih lahko povezujemo s feminističnimi vsebinami, spremembami, ki jih prinaša tehnološki razvoj idr. Ulla Žibert spretno aktivira in poveže različne pristope na slikarskem nosilcu. Njena dela so tako na zagonetnem presečišču, kjer se srečajo likovnost, konceptualni pristop in bogat nabor ikonografije ter referenc.

Umetničina dela tako v naš prostor prinašajo svežino. Čeprav gre za dobro izoblikovan umetniški medij, ki ima že ustaljene tokove delovanja, ga umetnica bistro obrača sebi v prid, saj reinterpretira navidez običajne, vsakodnevne pojave, ki nam zaradi svojega ponavljanja predstavljajo normo. Njeno razmerje do medija je paradoksalno – sama ga opiše kot »odnos ljubezni in sovraštva«. Ta odnos lahko razumemo kot konflikt vsebine in forme, ki se pri ustvarjalnih procesih pogosto pojavlja. Umetničina intenca in končni rezultat se nikoli povsem ne ujemata. Tu pomislim na Pasolinijevo priredbo Boccacciovega Dekamerona. V eni izmed devetih zgodb, ki jih uprizarja film, se slikar Allievo di Giotto (igra ga kakopak Pasolini sam) vpraša, zakaj ustvariti umetniško delo, če pa so sanje o njem toliko lepše.[1] Tu gre za zdrse, odstopanja, ki se zgodijo med našimi mentalnimi predstavami in udejanjanjem le-teh.

A vendar je potrebno poudariti, da pri Ulli Žibert ne gre za sanje. Če bi že želeli njen proces tako opisati, bi bil veliko primernejši izraz sanjarjenje [daydreaming]. A tudi tu se nam srčica njenih del izmika. Veliko primernejše bi bilo, da se naslonimo na delo Renéja Magrittea – Izdajstvo podob [fr. La trahison des images].[2] Če vzamemo to za referenčno izhodišče, je bistvo slikarkinih del prav v tem praznem prostoru [gap], ki se zgodi med označevalcem in označencem. To, da se umetnica ukvarja z jezikom, pa je razvidno tudi iz kratkih besedil, ki so pogosto del njene motivike. Tudi sami metapodatki njenih del vključujejo pomenljive naslove, ki umetnine še dodatno kontekstualizirajo.

__
Ulla Žibert (1988, Trbovlje) je leta 2015 diplomirala iz kiparstva pod mentorstvom prof. Jožeta Baršija na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Tekom študija je bila Zoisova štipendistka, leta 2007 pa je prejela nagrado za posebne dosežke za nadarjene študente ALUO. Po študiju je sodelovala v umetniškem kolektivu ENEOR, leta 2017 pa se je samostojno predstavila na 52. mednarodnem Ex-temporu Piran z delom Naše virtualno za katerega je prejela 1. nagrado/grand prix. Svoja dela predstavlja na skupinskih razstavah, decembra 2019 pa se je v galeriji TIR Mostovna predstavila s 1. samostojno razstavo Senci verjameš, četudi je popolnoma izmišljena.

[1] Pasolini, Pier Paolo, režiser; Il Decameron; Alberto Grimaldi Production; 1971. »Allievo di Giotto: Why create a work of art when dreaming about it is so much sweeter?«
[2] René Magritte, Varljivost podob ali Izdajstvo podob, 1929, olje na platnu, 81,12 x 60,33 cm

__
Kurator razstave: Adrijan Praznik
Obrazstavno besedilo: Adrijan Praznik
Producent razstave: Galerija Simulaker / LokalPatriot
Projekt so podprli: Ministrstvo za kulturo RS in Mestna občina Novo mesto

Na reprodukciji: Ulla Žibert, Can we have sex? So I can forget about sea turtles swallowing plastic bags / Can have so forget about sea swallowing plastic, 2018, olje na platnu, 110 x 150 cm / arhiv umetnice

Otvoritev razstave bo potekala v skladu s priporočili NIJZ.