14.09-6.10.2018
Anja Podreka
Prostor reki

Delovanje rek, njenih tokov in ciklov je v precejšnji meri poznano, a odnos lokalnih, državnih politik in gospodarstva, industrije do rek postavlja človeškemu bivanju in kulturi nove izzive. Ljudje reke redno izrabljamo, s svojimi posegi pa se le redko trudimo popraviti nastalo škodo in ponovno oživiti vitalne ekosisteme, izgubljene med številnimi okoljskimi katastrofami, ali celo le-te s preventivo preprečiti. Kljub temu, da so sodobnemu človeku in njegovemu bivalnemu okolju reke v veliki meri prilagojene, obstaja strah pred njeno neukročenostjo. Tudi zaradi nerazumevanja in nesprejemanja njenih zakonov.

Na sledi dosedanjega antorpološko-umetniškega raziskovanja in eksperimentov je Anja Podreka neposredno v lokalnem okolju Galerije Simulaker zasnovala projekt, ki ponuja sestop iz antropocentričnega gledišča in vzpostavitev kritične misli ob vprašanjih: Kako reko obravnavamo in poslušamo – kako upoštevamo njene naravne zakonitosti? Ali obstaja drug način sobivanja, kjer njenih danosti ne koristimo z uničevanjem rečnih in obrečnih ekosistemov, ki za seboj velikokrat prinašajo nesreče tudi nam? Kakšno sobivanje lahko si z rečnimi sistemi uredimo ob ponovnem ozaveščanju o značilnostih posameznih rek? Kako z rekami bivati naprej, ne da bi samim sebi pljuvali v skledo?

Izhodišče projekta Anje Podreke so opažanja zgoraj opisanega odnosa med vodnimi sistemi ter ljudmi, oblastmi in gospodarstvom. V okviru nastajanja in razvijanja projekta se loteva raziskovanja na terenu, k čemur pristopa z budnim etnografskim očesom in antropološkimi raziskovalnimi metodami, ki se prepletajo z avtoričino umetniško prakso. Za razstavo Prostor reki v Galeriji Simulaker se je Podreka vsebinsko osredotočila na reko Krko in nekoč in danes obstoječe načine sobivanja z njo. S prebivalci in strokovnjaki je opravila intervijuje ter posnela zvočno sliko posameznih delov reke. Projekt je tako zasnovan skupaj s prebivalci na lokaciji, kjer je potekalo njeno antropološko-umetniško raziskovanje.

Zvoki rečne okolice in intervijuji so manifestirani v posnetku, ki ga bo mogoče slišati na dan otvoritve v zvočnem sprehodu ob reki Krki. Po v naprej pripravljeni poti nas bo spremljala umetnica Anja Podreka.

_

Anja Podreka (1987, Ljubljana) je mlada ustvarjalka, diplomirala je iz likovne pedagog (Pedagoška fakulteta v Ljubljani, 2013) ter magistrirala na področju scenografije na HKU-Academy of arts Utrecht (2016). Med študijem je bila tudi na tri mesečni izmenjavi na Severnem Irskem, St. Marys University (2011). Poleg samostojne umetniške dejavnosti vodi likovno-ustvarjalne delavnice, v katerih teži k inovativnosti in samostojnosti otrok.Kot asistentka scenografije je sodelovala z ga. Magdo Lapajne (RTV) pri ustvarjanju dokumentarnega filma o pionirju lutkarstva v Sloveniji; Milanu Klemenčiču ter z ga. Jeleno Sitar Cvetko, pri predstavi “Moj dežnik je lahko balon” (2013).

V letošnjem letu je predstavila tri projekte: performantivni projekt oziroma “walking performans” z naslovom Mapiranje spominov Človek-Dravana Mariborskem otoku (pod okvirom Festival Drava), razstavo Kamniv Layerjevi hiši v Kranju ter bio-tehnološki projekt Žile, v Biotechna labu na Kersnikovi v Ljubljani.Za razstavljena dela Kamnije leta 2014 prejela nagrado DLUM Primavera 2014 (2. listina), lani pa je v galeriji MediaNox predstavila interaktivno inštalacijo Plasti. Omenjen projekt je bil razstavljen tudi na Nizozemskem v Utrechtu (2015).

Kuratorka: Anja Zver

_

Zvočni sprehod:
PETEK, 14. SEPTEMBER, ob 18.00 ZBIRALIŠČE NA PUMPNCI
Projekt bazira na opravljenih intervjujih z lokalnimi prebivalci, živečimi ob reki Krki. Zasnovan je izključno iz vidika raziskovanja reke kot vodnega telesa, saj reka venomer teče skozi prostor in čas človeške zgodovine. Za seboj pusti sledi, ki so tako-rekoč sledi narave in človeka. Pomembno je sožitje zgodovine ter etnografije reke, ki sta jo ustvarila voda in človek. Ideja za projekt je bila zasnovana že med študijem scenografije v Utrechtu, kjer je Anja Podreka raziskovala “walking in mapping performance”. Sprehod in mapiranje se glede na obliko in vsebino zelo raznoliko prepletata, združujejo pa ju zgodbe narave in človeka.
 
Instalacija Plasti zemlje / Layers of us: trava, zemlja, kamenje, glina in pesek so predstavljene na arhitekturni risalni mizi, ki daje edinstveno, raziskovalno in ustvarjalno svobodo gledalcu. Le ta kartira svoje zgodbe, jih išče in ponovno odkriva preko “live stream” kamere, ki je pritrjena na mehanskem delu mize. Svobodna uporaba kamere hkrati namiguje na njeno funkcijo v inštalaciji; gledalci jo namreč uporabijo za iskanje ali raziskovanje plasti tal (njenih detajlov) na svojstven način. Gledalec je hkrati obdan z lastnim raziskovanjem ter video prenosom njegovega raziskovanja, ki je projeciran pred gledalca.