9.09-28.09.2011
Saba Skaberne
pogovor s predniki

Končna vsebina razstave, ki jo je Saba Skaberne zasnovala za galerijo Simulaker, se je ob pomoči številnih sodelavcev projekta razvijala postopoma, v skladu s potekom in z dognanji avtoričine raziskave o lastnih prednikih, ki so na izteku 19. in na začetku 20. stoletja pomembno soustvarjali kulturni in družabni utrip Novega mesta in Dolenjske oziroma – kot denimo v primeru skladatelja Marjana Kozine – tudi širšega nacionalnega prostora.

* * *

Saba Skaberne skozi reaktualizirane zgodbe svojih prednikov raziskuje lasten odnos do korenin, predvsem pa svojo identiteto, kar v sodobni umetnosti ostaja vselej aktualna tema. Zanimajo jo možnosti vizualizacije dane téme v sferi likovnega, njena vnovična kontekstualizacija v obliki podobe in zvoka, kjer se dokumentarno gradivo prelevi v gnetljivo, prožno umetniško tvarino. Avtorica dosledno uporablja ročne spretnosti, ostaja zvesta klasični kiparski tradiciji in materialom, ki jih kombinira z drugimi izraznimi sredstvi, kot sta denimo risba ali video. Tako ustvarja domišljena prostorska vozlišča, ki s svojimi zgodbami gledalca vsrkajo vase, ob tem pa dopuščajo dovolj prostora za nove interpretacije in prost polet njegove domišljije. Z ubesedovanjem življenjskih zgodb svojih prednikov vzpostavlja odnos do lastne identitete in svojega mesta v sodobnosti; postavitev prek zgodb iz preteklosti tako nagovarja sedanjost, predvsem pa omogoča vstopanje v poetične situacije, v katerih se izničujeta linearnost časa in prostora in kjer se v avtoričinem notranjem podoživljanju preteklost in sedanjost združita v novo pomensko enoto.