23.12-23.01.2009
Bojan Radovič
O fotografiji / On Photography

Kako naj razumemo v zadnjem času tolikokrat citirano trditev o tem, da realnosti ni več in da obstajajo le še podobe? Oziroma obratno, da ni več podob, temveč le realnost, ki se neprekinjeno prikazuje sama sebi? Ta dva diskurza si nasprotujeta, pa vendar vemo, da vseskozi prehajata in se spreobračata eden v drugega spričo preprostega razloga: če zdaj obstajajo samo še podobe oziroma je vse le podoba, postane vsebina pojma ‘podoba’ izpraznjena.

Zdi se, da danes termin ‘podoba’ vsebuje več funkcij, katerih problemska razporeditev določa naravo umetniškega dela. Razstavni projekt Bojana Radoviča O fotografiji / On Photography v Galeriji Simulaker lahko razumemo prav v kontekstu teh elementarnih vprašanj, kot poskus detektiranja narave fotografske podobe skozi njeno heterogenost, pa tudi kot preizpraševanje raznolikosti funkcij vizualnega. Zaradi kompleksnosti vprašanj, ki jih zastavlja, razstava učinkuje kot učna ura anatomije fotografskega medija. Radovič secira več problemskih sklopov, ki segajo od preizpraševanja formalno procesne strukture medija, do sprememb, ki jih je fotografija kot umetniška forma doživela s prihodom digitalne paradigme, problematizira semantični in narativni potencial fotografije, njeno razmerje do drugih umetniških oblik in njen status v mediatiziranem svetu spektakla, reflektira problem avtorstva ter sega do vprašanja, ki se zdi fotografiji inherentno: odnos original/kopija.

Radovič na razstavi sooča fotografije, ki ustvarjajo kontrast. Na eni strani so dela, ki funkcionirajo kot podobe in se nanašajo na drugega, na drugi strani pa so čiste vizualne forme, ki se nanašajo zgolj same nase. Središčno mesto v postavitvi razstave zavzema fotografija z naslovom And What About the Truth?, ki tematsko intonira avtorjevo polje zanimanja. Radovičevo samoizpraševanje o resnici medija, o zmuzljivem odnosu med fotografijo in resničnostjo morda konceptualno najnazorneje prikaže fotografija iz serije (Re)Questioning Photography. Gre za posnetek zidu, s katerega je bil snet okvir s fotografijo. Na steni so vidne le sledi, ki kažejo na odsotnost – lise in madeži, ki so se zaradi vpliva svetlobe s časom izrisale na robovih zakrite površine. Radovič s to intervencijo povzame bistveno lastnost fotografije kot svetlobnega zapisa in duhovito parafrazira misel Susan Sontag o paradoksu fotografske podobe, ki je lažna navzočnost, ki učinkuje kot fetiš in ponuja zgolj utvaro o stiku z nenavzočo realnostjo in njenim polaščanjem. Ta problematika se nadaljuje v seriji z naslovom Matrica-Malevič, ki jo avtor postavi v kontekst digitalne fotografije. Fotografiji predstavljata ruskega suprematista Kazimirja Maleviča na smrtni postelji. Čez njegov obraz je postavljeno besedilo, kodni zapis računalniškega programa, ki določa digitalni izpis te fotografske podobe. Zapis je natisnjen na celuloidni papir, ki ima vlogo fotografskega negativa, s čimer Radovič pervertira temeljno značilnost fotografije v digitalni dobi.

Tudi v seriji aktov Re-Make Radovič preizprašuje tehnološke, materialne in formalne zakonitosti fotografije. Gre namreč za fotografije, ki so bile po več letih »znova« narejene v drugačni tehniki, s čimer avtor opozori na specifične tehnične možnosti fotografije in v tem kontekstu problematizira koncept »originala«. S fotografijami iz serije »Skopje 6.12. 2007« avtor preizprašuje vlogo fotografov pri projektih sodobnih umetniških praks. Radovič je pri tem projektu sodeloval kot fotograf, avtorstvo pa pripada Romanu Uranjeku (IRWIN), ki je zasnoval njegov koncept. CardArt sestavlja 14 fotografij, ki so nastale lani poleti v ZDA. S to serijo Radovič nakaže raznolikost možnosti rabe fotografije. Po eni strani gre za fotografov dnevnik, ko s podobo (in besedo) beleži svoje bivanje v New Yorku, po drugi strani pa so to razglednice, ki so bile dejansko poslane na naslov kustosa razstave.

V New Yorku je nastal tudi cikel TimeBox/Brooklyn Cigar Co., serija 73 fotografij, ki prikazujejo en sam kader posnet v kratkem časovnem intervalu – »Auggie’s corner« v Brooklynu. Auggie je lik iz ameriškega filma Smoke (1995), lastnik prodajalne cigar. Njegova posebnost je, da vsak dan ob istem času pred svojo prodajalno posname isti kader ulice. Radovič je v New Yorku poiskal ulico iz filma in usmeril kamero v nasprotno smer – v hišo, kjer je nekoč bila prodajalna cigar. S to sekvenco fotografij Radovič opozori na dimenzijo časa, ki ima v fotografskem mediju posebno mesto, obenem pa se pokloni filmu Smoke in znameniti sceni iz filma, kjer se Paul sprašuje o smiselnosti vsakdanjega Auggijevega fotografskega rituala.

Intenzivno preizpraševanje ontološkega statusa fotografije je zagotovo ena pomembnejših stalnic Radovičevega fotografskega opusa. Fenomena fotografije se loteva analitično, z vse bolj poudarjenim kritičnim premislekom do površnih, esteticističnih tendenc v njenih sodobnih izpeljavah.

Gost razstave: IRWIN (Roman Uranjek).
Pokrovitelj razstave: Hiša fotografije

http://www.vimeo.com/2619212