7.05-25.05.2013
Arjan Pregl
Kdo se boji financnih trgov?

Preglov prostorski ambient z zelo aktualnim, a vendarle tudi nekoliko dvoumnim naslovom je zasnovan na osnovi dveh novejših ciklov abstraktnih slik.
Prvi cikel je zasnovan s pomočjo grafov, ki ponazarjajo trenutno ekonomsko situacijo v svetu, medtem ko je za osnovo drugega Pregl uporabil značilni emotikon za smeh, t.i. smajli 🙂


Arjan Pregl, iz serije Najprej prideta pomlad in poletje, potem pa jesen in zima. In potem spet prideta pomlad in poletje, tkanina, filc, 2013.

“Pregl se tudi ob tej razstavi podaja v prevpraševanje simbolne, dejanske in estetske vrednosti slikarstva, pri čemer izpostavlja kompleksno razmerje med podobo in „zunanjo” realnostjo, in tega duhovito pervertira in umešča v nove pomenske odnose, ki se udejanjajo na različnih ravneh branja podobe. Ne le, da se ob teh delih izpostavlja vprašanje avtorstva oziroma ustvarjalne inovacije – kar je Pregl tematiziral že v nekaterih starejših projektih – temveč je na tnalu tudi sama vrednost umetniškega dela, ki je denimo v primeru Preglovih grafov postavljena dobesedno na glavo, saj tokrat ravno kategorija ekonomske vrednosti definira formo slike in ne obratno.

Tako grafe kot smajlije lahko same na sebi razumemo kot pomenljive indikatorje dveh prevladujočih in marsikdaj tudi močno prepletenih ideologij sodobnosti: ideologije kapitalizma in sreče oziroma pozitivnega mišljenja. Oba simbola implicirata močan emocionalni naboj in nastopata kot svojevrstna dialektična dvojica, ki v dejanskih okoliščinah medijskega komuniciranja in medčloveškega občevanja povzroča oziroma sugerira določen način obnašanja. Kot pravi avtor, oba cikla nakazujeta moment čustvenosti oziroma ekonomske in s tem posledično tudi psihične stabilnosti: če se v podobi znaka za smeh skriva zapoved (neulovljive) sreče, pa lahko v grafih odmeva tudi skrb pred nezadovoljstvom finančnih trgov oziroma njihova moč nad usodo posameznikov in celih narodov, kar ima zelo oprijemljive stvarne posledice. Oba znakovna sistema avtor s pomočjo likovnih sredstev igrivo zabriše, ju zakamuflira v avtonomno modernistično umetnino – na ta način lahko odtujena od svoje primarne sporočilnosti razgaljata le še arbitrarno in absurdno simptomatičnost časa, ki ga zapolnjujeta.”
/iz spremne besede M. Brulca/

o avtorju:
Arjan Pregl (1973, Ljubljana) je pod mentorstvom profesorice Metke Krašovec in profesorja Bojana Gorenca na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani diplomiral leta 1998. Leta 2001 je na taisti akademiji pod mentorstvom profesorja Gorenca zaključil še magistrski študij slikarstva. Zadnji semester magistrskega študija slikarstva je obiskoval na IUP Indiana University of Pennsylvania (ZDA). Nato je vpisal magistrski študij grafike in ga pod mentorstvom profesorja Lojzeta Logarja končal leta 2004. Ukvarja se s slikarstvom, grafiko, ilustracijo in oblikovanjem. Trenutno živi in dela v Bruslju.
Imel je 28 samostojnih razstav v različnih slovenskih in tujih galerijah (P74, Equrna, Galerija Ganes Pratt, Shangai Zendai Moma …). Med odmevnejšimi sta bili razstavi Abstrakcije: Olje na Biblijo in Našega Tita, Prekleto dobre ženske slikarke, Narava (Galerija Equrna, Ljubljana, 2006) ter 299 kosmatih in bobu Bob (Mestna galerija 2, Ljubljana, in UGM Maribor, 2009). Med številnimi selekcioniranimi razstavami velja izpostaviti Revizija. Slika 70+90 (Galerija P74, Ljubljana, 2001), Slovenska umetnost 1995-2005: Teritoriji, identitete, mreže (Moderna galerija, Ljubljana, 2005), 27. grafični bienale (MGLC, Ljubljana, 2007) in Risba na Slovenskem II (Muzej sodobne umetnosti, Zagreb, 2010).
Za svoje delo je prejel več nagrad, med njimi nagrado Dobro delo (2003) na Sakaide Art Grand Prix na Japonskem, leta 2009 je bil tudi v slovenskem izboru za nagrado Henkel Art Award. Udeležil se je dveh rezidenc Ministrstva za kulturo: Berlin (2004), London (2009). Njegova dela so vključena v več zasebnih in javnih zbirk (Umetniška zbirka NLB, Umetniška zbirka Faktor Banke, Zbirka Mednarodnega grafičnega likovnega centra Ljubljana, Umetniška zbirka Evropskega parlamenta v Bruslju …). Ilustriral je 17 knjig, občasno piše teoretske članke o umetnosti.