16.02-25.02.2012
Marko Kovacic
Hrupofon

Marko Kovačič bo na otvoritvi razstave ob pomoči sodelavcev Ervina Ritterja in Braneta Ždralo s Hrupofonom izvedel video glasbeni performans.

o projektu:
Marko Kovačič pri svojih kiparsko-ambientalnih stvaritvah pogosto izrablja princip reciklaže (tu se velja spomniti njegove odmevne Civilizacije Plastosov, fiktivne kolonije, ki so jo arheologi izkopali v 23. stoletju), ki ostaja tudi ena ključnih karakteristik Hrupofona: opraviti imamo z domiselno tehnološko pošastjo, sestavljeno iz vsakovrstnih predmetov in fragmentov odsluženih mehaničnih naprav, s katerimi avtor na pretanjen, a igriv način ironizira materialne in tehnološke pridobitve sodobnega sveta
Hrupofon je svetlobno zvočni objekt, na katerega je ob spremljavi avtorskih video del, ki v pristni avtorjevi maniri stopnjujejo in dramatizirajo gledalčevo izkušnjo, mogoče igrati kot na inštrument. Ta s pomočjo zvočnih zank proizvaja kaotično slušno podobo, ki se s silovitostjo hudournika zliva v hrupno zvočno kakofonijo. Svetlobna telesa in gibljivi deli ob spremljavi zvočnih in svetlobnih vdorov ustvarjajo dinamično instalacijo, ki, kot je zapisal avtor »zamaje trdnost percepcije, instalacija pa se pred gledalcem transformira v napravo, ki proizvaja vedno nove in nove prizore.«

o avtorju:
Marko Kovačič je bil rojen leta 1956 v Ljubljani, kjer je diplomiral na Akademiji za likovno umetnost, leta 1988 pa na taisti ustanovi končal tudi specialko za kiparstvo. Bil je član Gledališča Ane Monro (1981-1991), skupine R IRWIN S (1983-1985), od leta 2000 sodeluje tudi z glasbeno skupino Zlati kastrioti. Leta 1987 je prejel nagrado Zlata ptica in leta 1994 Zupančičevo nagrado mesta Ljubljane. Mednarodno združenje ICAN s sedežem v Amsterdamu je razstavo Civilizacija plastosov leta 2003 razglasilo za delo meseca. Kot samostojni umetnik se ukvarja s performansom, skulpturo, instalacijami, videom, filmom in teatrom.
Za avtorjev opus je značilen poudarjen interdisciplinaren pristop kot tudi izrazita večmedijskost. Pogosto se spogleduje z industrijsko ikonografijo in socialistično simboliko; njegovo dosedanje delo aludira na historične avantgarde, pogosto pa tudi na utopizme.