18.04-11.05.2008
Anja Smajdek & Milena Kosec
Darila – podarimo in prejmemo

Milena Kosec in Anja Šmajdek sta se z javnim pozivom obrnili na Ljubljančane, da v namen umetniškega procesa dajanja in prejemanja daril donirajo odvečna darila, ki jih hranijo doma in s katerimi ne vedo kaj početi ter s tem sodelujejo na razstavi, ki bo na ogled v novomeški Galeriji Simulaker. Obenem sta naprosili tudi Novomeščane, da v času trajanja razstave v galerijo prinesejo neželena darila in jih po lastni presoji zamenjajo ali enostavno podarijo umetnosti. Avtorici se s tem projektom navezujeta na bogato tradicijo obdarovanja, ki sega k samim začetkom človeške civilizacije in je v svojem razvoju nosila različne družbeno kulturne in simbolne pomene, v času poznega kapitalizma pa je gesta obdarovanja večinoma zvedena na neosebno rutino, katere posledica je poplava neuporabnih predmetov, smeti, ki onesnažujejo naše življenjsko okolje.

Razstava Darila – podarimo in prejmemo v ospredje postavlja medčloveške odnose in njihov družbeni kontekst, ki se ga loteva na parodiziran, naivno humoren način. Ob tem se koncept razstave navezuje tudi na tradicijo ready-madea, umetniško prakso, ki si prilasti običajni izdelek porabniške družbe in ga povzdigne do statusa umetniške stvaritve zgolj zaradi dejstva, ker je razstavljen v galeriji. S tem spodbija kult umetnika – genija, hkrati pa zastavi vprašanje o smislu in predmetu umetnosti. Izbor ready-madea je praviloma utemeljen na vizualni ravnodušnosti in hkratni odsotnosti dobrega ali slabega okusa.

Poleg neželenih daril je na razstavi na ogled tudi kip Anje Šmajdek Desetnica. Kip je zasnovan tako, da spominja na kruh s prstanom, kakršnega po ljudskem izročilu ob odhodu z doma prejme Desetnica. Gre za kiparsko delo, ki ga oblikujejo gledalci: z odvzemanjem snovne substance mu podarjajo novo obliko, sami pa so obdarjeni s koščkom kipa, ki ga lahko vzamejo, s čimer se Desetnica vsebinsko navezuje na osnovno temo razstave.

Življenjski projekt Milene Kosec pomeni iniciacija Državice Ptičjestrašilne, 14. maja 1992, na zelenjavnem vrtu Vile Katarina v Ljubljani. Ta fantomska državna tvorba je postala eden najpomembnejših fenomenov umetnosti devetdesetih let prejšnjega stoletja. Z raznimi dejanji, akcijami, spisi, dopisi, javno komunikacijo in obveščanjem (odmevne so bile zlasti akcije: Črna kocka in Ulična razprodaja pred Moderno galerijo, Ženska soba in Moška soba na Metelkovi, Modri stolp v Vili Katarina, Marička B. Pomagaj, Srčni utrip, Osebni pogovori itd.) je vzpostavljala odnos do aktualnih družbeno-političnih razmer in z umetniško iznajdljivostjo pronicljivo komentirala institucionalizirani vsakdanjik, katerega del je postala. Trenutno je Državica Ptičjestrašilna v procesu dematerializacije, ki poteka v več pojavnih oblikah. Najznačilnejša so osebni pogovori in interakcija z publiko (trenutno – enkratno, osebno – intimno in nematerialno doživetje umetnosti). Zadnji uradni pisni dokument o Državici Ptičjestrašilni je publikacija, ki je v omejenem številu izvodov na ogled na razstavi v Galeriji Simulaker.

Razstavo Darila – podarimo in prejmemo je moč umestiti v polje relacijske estetike, ki se nanaša na številne umetniške prakse, ki vsebujejo raznolikost medosebnih menjav in hkrati prestopajo ozke okvire klasično razumljene likovne umetnosti.