Galerija Simulaker, Novo Mesto

5.05-27.05.2017

Robertina Šebjanič, Aleš Hieng - Zergon, Ida Hiršenfelder

Časovni zamik: Kemobrionični vrt

Interaktivna generativna (kemična) zvočna instalacija

Foto: Katra Petřiček

Barvite biomimetične morfologije kemičnih vrtov so fascinantna imitacija življenja. Ključ do teh čudovitih struktur, ki so bile dolga desetletja zaklenjene v alkimistični sobi čudes, je ponovno preučevanje kemobrionike, ki združuje kemijo, fiziko, biologijo in znanost o materialih. Kemobrionika je samorazmnoževanje oziroma rast kemičnih struktur, ki so nagnjene k formiranju vedno večje koncentracije v pogojih osmotskega tlaka in plovnosti. Znanstvenice in znanstveniki v teh abiotskih formacijah ponovno iščejo izvor prototipov biotskih celic. Tako so v zadnjih nekaj stoletjih kemični vrtovi prepotovali pot od imitacije do originala; od otroških ponaredkov življenja do samega izvora življenja na Zemlji.

Vztrajnostni performans Časovni zamik uporablja kemične vrtove kot vitraže za raziskovanje optike, ki spreminja kulturni pogled na svet in ločevanje organske in neorganske materije. Drugačni pogled na materijo omogoča interdisciplinarno raziskovanje, ki prispeva k bolj holističnem pogledu na (geološke, kemične, družbene, politične) procese v svetu. Kemični vrtovi niso nova tema, čeprav se šele danes kaže kot presenetljivo raziskovalno področje in odličen primer samoorganiziranih neuravnoteženih procesov v kemiji, ki ustvarjajo kompleksne strukture in združuje kemijo, dinamiko tekočin in vedo o materialih. Raziskavam na področju kemobrionike daje legitimnost razvoj novih materialov v tržne namene; Časovni zamik pa spodbuja obravnavo materialov, ki ohranja fascinacijo nad potencialom razvojem nanomaterialov brez njihove vpetosti v tržna razmerja. Vztrajnostni performans v odprtem laboratoriju Časovni zamik z vidika zgodovine znanosti govori o dognanjih, ki niso samo rezultat natančnih raziskav, temveč tudi proizvod kulturnega okolja.

Instalacijo, ki bo osnova za kemično-akustične eksperimente v živo, bo sestavljalo več manjših formacij kemičnih vrtov v raztopini vodnega stekla (natrijev metasilikat), ki bodo delovale kot okna v raziskovanje začetkov življenja in kemične procese, ki se odvijajo hitro, vendar preveč počasi, da bi jih zaznali s človeškim očesom. Na kemične reakcije, pri katerih vidne spremembe nastajajo v razponu od 8 do 48 ur, bodo usmerjene kamere, ki preko mikrokontrolerja zaznavajo spremembe v barvi in obliki. Spremembe učinkujejo na kodo za generiranje zvoka v živo in počasi spreminjajo sozvočje, ki je vseprisotno v galerijskem prostoru. Zvočenje izven področja človeškega časa kliče po perspektivi, ki upošteva večplastnost časovnih ritmov v okolju.

Več o zgodovini kemičnih vrtov

Zgodovina kemičnih vrtov je od samega začetka prepletena s poskusi, ki razmnoževanja oblik v kemičnih reakcijah primerjajo z biološkimi oblikami. Znanstvene raziskave iz zgodnjega 19. stoletja so si prizadevale dokazati, da se je biološko življenje razvilo iz neorganskega sveta fizike in kemije: iz kemičnih vrtov in osmotskih sil, iz difuzije in drugih fizikalno-kemijskih mehanizmov. Njihova prizadevanja na področju plazmogeneze in sintetične biologije je ovrgla genetika v 20. stoletju, ko je dokazala kompleksnost dednih celic z izolacijo DNK. V 21. stoletju, 29. maja 2015 je skupina 21. uglednih znanstvenic in znanstvenikov objavila raziskavo Od kemičnih vrtov h kemobrioniki (From chemical gardens to chemobrionics), ter ponovno pozvala k raziskavam zakonitosti samozdruževalnih struktur, ki naj bi bile pripeljale – kot predlagajo – do izvora metaboličnih sistemov v zgodnjih geoloških dobah Zemlje. (Iz besedila From chemical gardens to chemobrionics, (29. 5. 2015) pod katerega se je podpisalo 21 znanstvenic in znanstvenikov iz celega sveta.)

Ida Hiršenfelder

Robertina Šebjanič (SI) je intermedijska umetnica. V svojih delih umetnost prepleta z znanostjo in tehnologijo. Zadnja leta raziskuje predvsem žive sisteme, svoje umetniško-raziskovalne procese pa običajno izoblikuje v avdio-vizualne performanse, zvočna dela in kompleksne potopitvene instalacije.Vsebinsko svoje ideje in koncepte pogosto realizira v sodelovanju z drugimi avtorji, zato njena dela utelešajo interdisciplinarnost in neformalno integracijo. Robertina je soustanoviteljica in aktivna članica skupine Theremidi orchestra in članica mednarodne mreže Hackteria network. Leta 2016 je na festivalu Ars Electronica v Linzu prejela častno omembo v kategoriji Interactive Art + za porject Aurelia 1+Hz / proto viva sonification ter bila nominirana za nagrado STARTS 2016 z projektom Časovni zamik / kemobrionični vrt. 2016 je prejela nominacijo Beli Aphroid za delo Aquatocene. Performirala in razstavljala je na številnih mednorodno odmevnih prizoriščih in dogodkih kakor so: Ars electronica Linz, Kosmica_Mexico City, Le Cube_Paris, Art Laboratory Berlin, Mladi Levi_Ljubljana, Piksel_Bergen, Device art 5.015 Klovičevi dvori_Zagreb & Eastern Bloc_Montreal, Eyebeam_New York, PORTIZMIR#3_ Izmir, Kiblix festival_Maribor, Gallery Kapelica_Ljubljana …

Ida Hiršenfelder [beepblip] je kuratorka, ki živi in dela v Ljubljani. Kot avtorica deluje tudi v polju zvočne in intermedijske umetnosti. Zanima jo zgodovina medijev, arhivi, njihovo izginevanje in medijska arheologija. Pri projektih, ki so vezani na digitalne arhive sodeluje z Muzejem za sodobno umetnost Metelkova, +MSUM. Od leta 2011 je članica DIY zvočnega kolektiva Theremidi Orchestra. Z intermedijsko umetnico Sašo Spačal dela serijo sonoseizmičnih instalacij (Skorja, 2014, Zemlja, 2015) in druge zvočne eksperimente. Skupaj sta tudi soustanoviteljici Iniciative ČIPke. Z delom Časovni zamik: Kemobrionični vrt, v soavtorstvu z Robertino Šebjanič in Alešem Hiengom – Zergonom, so se predstavili na festivalu Ars Electronica (2016) v osrednji razstave Radical Atoms in na razstavi Device_art 5.016 v Montrealu. radioCona je njeno kompozicijo AM_on_FM / sine_wave predstavila v izboru premiernih zvočnih del radioCona:wolFMoon.

Aleš Hieng – Zergon je DJ in glasbeni producent, od leta 2003 član kolektiva Synaptic. Pri svojih nastopih v živo uporablja analogno proizvedene, modulirane zvoke in šume ter jih kombinira s terenskimi posnetki. Kot DIY entuziast gradi module za modularne sintetizatorje zvoka in efekte. V naravi, okolju in industrijskih objektih snema zvoke, ki jih uporablja pri svoji glasbeni produkcij in live actih. Z umetnico Robertino Šebjanič je sodeloval pri avdio-vizualnem projektu echo 10-9. Je so-avtor trajajoče zvočno-kemijske instalacije Time Displacement – Chemobrionic Garden v sodelovanju z Robertino Šebjanič in Ido Hiršenfelder, ki je bila leta 2016 razstavljena na festivalu Ars Electronica v Linzu, v okviru razstave Radical Atoms. S svojo avtorsko glasbo od leta 2007 sodeluje na Chilli Space kompilacijah. Leta 2012 je izdal tudi solo kratkometražec Escalator EP na založbi Synaptic Pathways.

Avtorji projekta: Robertina Šebjanič, Aleš Hieng – Zergon, Ida Hiršenfelder

Programiranje: Slavko Glamočanin

Kuratorka galerije Simulaker: Anja Zver

Tehnična podpora: Roman B.

Produkcija: Projekt Atol and LJUDMILA, 2015 – 2017

Postprodukcija: Galerija Simulaker, 2017. Galerija Simulaker deluje v okviru zavoda LokalPatriot.

Posebna zahvala: ekipa galerije Simulaker (Maid Hadžihasanović, Anja Zver)

Projekt je bil podprt: Ministrstvo za kulturo R. Slovenije in MOL – oddelek za kulturo, Urad za mladino, Mestna občina Novo mesto in Skupina DNŠ.

Projekt je leta 2016 prejel nominacijo za nagrado STARTS, ki jo za umetniške inovacije v tehnologiji, industriji in družbi podeljuje Evropska komisija.