3.04-17.04.2015
Nika Autor
Razglednice

Foto: Nika Autor

***
o razstavi

Vidno in nevidno nikakor nista v misterij zavita člena manihejske dihotomije, temveč odsev zelo otipljivih družbeno-ekonomskih razmer, posledica za preživetje neoliberalizma nepogrešljive sistemske neenakosti in izključevanja. Nika Autor svoja umetniška raziskovanja gradi prav okoli vprašanj, kaj in kako vidimo – in kdo je neviden.
Razstava Razglednice problematizira vprašanja azilne in migracijske politike, ki postajajo vedno bolj aktualna, saj se zaradi kriznih žarišč severne Afrike in Bližnjega vzhoda čedalje pogosteje prebijajo tudi do mainstream medijev. Vendar je moč prakse Nike Autor prav v odločni dekonstrukciji prevladujočega diskurza, ki brezsramno licitira z ustvarjanjem stereotipnih predstav. Nika Autor gre veliko dlje, saj skozi dekonstrukcijo medijske podobe migrantov problematizira prav medijsko manipulacijo kot instrument pravne legitimacije sistemskega degradiranja in izkoriščanja. Če je vloga države, da politizira naravno življenje, ga subjektivira v politično in proizvaja državljane, pade problematika azilantov v svojevrstni pravni vakum. Ker je kriterij dodelitve državljanstva najpogosteje pogojen z rojstvom (natio!), to posledično pripelje do nastanka množice, ki ne ustreza pogojem državljanstva, hkrati pa se fizično znajde na območju izvajanja suverenosti države. Ta preostanek ne‐subjektov je golo življenje.
In prav iz tega prepleta predstave, nacionalne države in ekonomskega interesa vznikajo vprašanja, ki zanimajo Niko Autor kot področja njenega angažmaja. Problematike migracijske politike se ne loteva prek medijskih slik oddaljenih kriznih območij, temveč skozi impresije naše, opevano poetične krajine. Slovenske gore in gozdove v paradoksno impresionistični estetiki nočnih posnetkov policijske infra-rdeče kamere nam predstavi kot hkratni topos tradicionalne slovenske nacionalne identifikacije in poligon preživetvenega maratona tistih, ki jim odrekamo pravice političnih subjektov.
Podobe, ki jih Nika Autor sopostavlja na pričujoči razstavi, so pravzaprav podobne, le videne iz različnih zornih kotov. Srečajo se pogledi vključenih in izključenih, vidnih in nevidnih. Dela Nike Autor nam niti za trenutek ne dovolijo, da bi se izmuznili odgovornosti, ki jo imamo sami pri tej „razporeditvi čutnega” (Jacques Ranciere) . Razstava Nike Autor v svoji igri s podobo črpa iz estetike, vendar ne v pomenu teorije lepega ali umetnosti, temveč prav estetike kot Rancierove distribucije čutnega, ki omogoča, da so natanko določene reči vidne, slišne, skupne, medtem ko so druge iz te vidnosti, slišnosti in skupnosti izključene.
Delo Nike Autor reagira tudi na neuspeh post-moderne politike emancipacije, ki se skozi post-kolonialno odrekanje esencializmu odreka slehernemu konkretnemu geografskemu kontekstu. Ta pozicija spodleti prav zato, ker manko realnega konteksta posledično pomeni neobstoj dejanskega prostora, v katerem bi se projekt hibridnih identitet lahko politično artikuliral. Nika Autor zato vztraja pri neposrednem zgodovinsko-političnem kontekstu z vsemi značilnostmi, ki jih določen prostor ponuja. Z jasnim zavedanjem, da »čeprav lahko v teoriji z lahkoto dekonstruiramo esencialistične identitete, te še naprej nemoteno delujejo na ravni politične prakse« , Nika z razstavo jasno artikulira dejstvo, da terminov politike ne moremo deklarativno zamenjati s kulturnimi termini. Če nas še vedno obdajajo dejanski politični problemi nacionalne države in nacionalizma kot konteksta represije, preprosto ne zadošča, da jih teoretsko zamenjamo s politično korektnim besednjakom kulturologije, saj jih s tem ne pripeljemo prav nič bližje realni zgodovinski uresničitvi. Nasprotno: s tem jih depolitiziramo.
Zato je razstava Razglednice po eni strani dekonstrukcija določenega režima vidnosti, po drugi pa kritika koncepta »politične kulture« in jasna zahteva po političnem delovanju kot reakciji na dejanske mehanizme moči našega zgodovinskega stratuma. Razglednice pomenijo nepristajanje na razvodenelost post-moderne politike emancipacije, ki sicer deklarativno ukinja stare mehanizme moči in slavi zmago hibridnih singularnih identitet, a v resnici obrača glavo od realnosti represije in izključevanja. Politično Nika Autor zato vidi v angažmaju v neposrednih političnih bojih na polju vidnega, kjer se politika dogaja prav skozi vztrajanje pri potrebi po njegovi prerazporeditvi.

Vladimir Vidmar

***
o avtorici

Nika Autor deluje na področju sodobnih praks umetnosti. Leta 2008 je končala študij na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Umetniško prakso razume kot refleksijo družbene stvarnosti, ki prispeva k upiranju pogleda in ostrenju misli. Je del kolektiva Obzorniške fronte. Njena dela so bila predstavljena v nacionalnih in mednarodnih razstaviščih in festivalih, med drugimi: Film d’actualites- l’actu est a nous, Jeu de Paume, Pariz, Francija; Between Worlds II, Galerija Miroslav Kraljevič, Zagreb, Hrvaška; U3, 7. trienale sodobne umetnosti v Sloveniji, MSUM, Ljubljana; Shifts in Time: Performing the Chronic, MSUM, Dunaj, Avstrija; Alternative film/video, Festival novog filma i videa, Beograd, Srbija.

 

Razstava Nike Autor Razglednice je del projekta ZAGON – sodobna umetnost z novimi močmi. Projekt Zagon delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada. Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov, razvojne prioritete: »Enakost možnosti in spodbujanje socialne vključenosti«; prednostne usmeritve: »Dvig zaposljivosti ranljivih družbenih skupin na področju kulture in podpora njihovi socialni vključenosti«.